»Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

Tomaž Petan, Videm ob Savi, Krško

Že od zgodnje mladosti me ob Svetem pismu spremlja drobna podobica, ena prvih, ki mi je bila v življenju podarjena in na kateri vstali Kristus z gorečo svetilko stoji pred vrati in trka. Na hrbtni strani, kjer je zapisano, da gre za veličastno sliko »Luč sveta« iz londonske katedrale sv. Pavla, je svetopisemski odlomek iz knjige Razodetja, iz dela, ki ga je »najverjetneje« Janez Evangelist pisal prebivalcem Laodikeje.

Že uvod v »Sporočilo Laodikeji« ne dopušča veliko možnosti, zareže zelo ostro z besedami: »Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust ...« in »Jaz karam in vzgajam vse, ki jih ljubim: bodi torej goreč in se spreobrni.« Tu pa...