Usmiljenje je božja lastnost, ki odpre človeku dostop v božje srce.

Pavel je ostro čutil svojo nevrednost, ker je preganjal Cerkev prvih kristjanov. V drugem berilu (1 Tim 1,12–17) kar dvakrat poudari, da je našel usmiljenje pri Bogu. Bog ga preustvari v zgled za vse, ki bodo sprejeli vero. Dá mu apostolsko službo in mu poslej priznava zvestobo. Zatemnjeno spoznanje mu presije s presežno lučjo. Odpadejo mu luskine z duhovnih oči. Razume pomen Jezusovega ovrednotenja zadnjega mesta. Vidi se na njem, zato se ima za prvega med grešniki. Na Pavlovem zgledu se drugim razodeva veličina božjega usmiljenja. To pa je v korist Cerkvi.

V evangeliju (Lk 15,1–32) Jezus poda kar tri prilike o božjem usmiljenju. Bog odpušča skesanemu grešniku. Človeka stalno nevidno spremlja, v določenih časih pa ga nagovori tako močno, da človek zazna božjo navzočnost. Sicer je v vesti človek stalno v dialogu z Bogom, v izbranih trenutkih pa ta dialog postane posebej izrazit. Ta misel je navzo...