»Življenje s Karlom«
»Življenje s Karlom«
Ko sem dobil v roke knjigo Stanislava Dziwisza, tajnika Janeza Pavla II., »Življenje s Karlom«, sem se vprašal: bo ob vsej literaturi o velikem papežu tisti zadržani, molčeči, ob njem tako rekoč izginjajoči človek mogel povedati kaj novega?
Ko sem dobil v roke knjigo Stanislava Dziwisza, tajnika Janeza Pavla II., »Življenje s Karlom«, sem se vprašal: bo ob vsej literaturi o velikem papežu tisti zadržani, molčeči, ob njem tako rekoč izginjajoči človek mogel povedati kaj novega? Pa mi je ne samo povedal marsikaj novega, ampak me tudi zapredel v slovensko problematiko.
Tako sem se na primer ob Wojtylovem škofovanju v Krakovu spomnil na besede, ki mi jih je nekoč izrekel Kocbek: »Vsi Slovenci bi bili morali iti v Osvobodilno fronto …«
Bi bilo po vojni kaj drugače s kristjani in Cerkvijo, ko bi se bilo to zgodilo? In odgovor je bil tu: škofijska palača v Krakovu, vključno s spalnico, pretaknjena z mikrofoni, ob vsakem škofovem izhodu policijski avto za njim, oviranje cerkvenih obredov, pritisk na pedagoške delavce, izločitev teologije z univerze, vsepovsod težnja po likvidaciji krščanstva – in to pri tisti poljski Cerkvi, ki ji ni bilo mogoče očitati niti konvencionalnih...
Tako sem se na primer ob Wojtylovem škofovanju v Krakovu spomnil na besede, ki mi jih je nekoč izrekel Kocbek: »Vsi Slovenci bi bili morali iti v Osvobodilno fronto …«
Bi bilo po vojni kaj drugače s kristjani in Cerkvijo, ko bi se bilo to zgodilo? In odgovor je bil tu: škofijska palača v Krakovu, vključno s spalnico, pretaknjena z mikrofoni, ob vsakem škofovem izhodu policijski avto za njim, oviranje cerkvenih obredov, pritisk na pedagoške delavce, izločitev teologije z univerze, vsepovsod težnja po likvidaciji krščanstva – in to pri tisti poljski Cerkvi, ki ji ni bilo mogoče očitati niti konvencionalnih...