»Prišli pa bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu« (Lk 13,30)

Jezusova osvobajajoča beseda pogosto poseže v skrite globine človeka, kjer namesto svobode in poguma večkrat domuje strah. Strah pred večnim pogubljenjem je stoletja vznemirjal tudi močne svetniške osebnosti. V Lukovem evangeliju je nekdo Jezusa vprašal: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?«

Vsak veren človek in kristjan je že občutil ostrino tega vprašanja. Svetniški kandidat Tržaškega zaliva, dr. Jakob Ukmar, si je še ob zatonu dvajsetega stoletja postavil pereče vprašanje: Ali je mogoče, da je za nekoga, ki svobodno sprejme zavrnitev Boga in združenja z njim, pekel večen? Ali ne bo Bog kot usmiljeni in dobri Oče poizkusil vse, da bi ga tudi v takem stanju pridobil zase? Svetniški Ukmar je trdil, da je to tako, čeprav se je s tem izpostavil in stopil na rob herezije, krivega nauka.

S podobno gorečnostjo za Boga usmiljenja, odpuščan...