železna jubilantka s. Amalija Rola

Ob 70-letnici redovnega življenja se 91-letna s. Amalija najraje spomni sester, s katerimi je živela v sestrski ljubezni. »Sestre so blagoslov, spremljale so me pri delu in molitvi v vseh teh desetletjih, v različnih samostanih.« Izhaja iz verne družine v Slovenskih goricah in je najmlajša od devetih otrok. »Najlepše spomine imam na noviciat, kjer nas je bilo več deklet, polne smo bile idealov, veselja in vedrine. V sedmih desetletjih služenja Bogu in Cerkvi sem opravljala različne poklice, stregla sem bolnikom doma in v bolnišnici, bila sem kuharica, šivilja, negovalka, posebno naklonjenost pa imam do božjega stvarstva v duhu sv. Frančiška.« S. Amaliji je pri srcu umetnost: kiparjenje, vezenje, risanje. »Bogu dajem zahvalo za vse dobro.« Zdaj že nekaj let živi v Repnjah, kjer v miru moli, pravi. »Kako bi mlade povabila, naj pridejo v samostan? Ker je življenje v skupnosti lepo in osrečujoče! Življenje z Bogom je polno presenečenj.«