O katoliški »sintezi«: »Lepo se je ukvarjati s športom. V mlajših letih sem rad zahajal v gore. Sedaj se odpravim le še na lahke sprehode. Vedno pa odkrivam, koliko lepega prinaša hoja po tem lepem svetu, danem od Boga. Ne moremo biti namreč vedno visokih misli. Morda zmore kaj takega svetnik na zadnji stopnji svojega zemeljskega popotovanja. Običajno živimo z nogami na tleh in s pogledom uprtim v nebo. Oboje je od Gospoda. Ljubiti človeške reči in ljubiti lepote njegove narave ni zgolj zelo človeško, ampak je prav tako zelo krščansko. K dobri in pravi katoliški pastorali sodi tudi vidik: in in (et et) – živeti človečnost in človeško, izrabljati in razvijati darove, dane od Gospoda, hkrati pa ne pozabiti na Boga. Na koncu prihaja od Boga in samo od njega velika luč, ki daje veselje vsem stvarem. Preprosto se zavzemam za veliko »katoliško sintezo«, za »in in«. Tako sem pravi človek. Da uporabim svoje darove in karizmo, da ljubim svet...