Pisma bralcev tednika Družina
Pisma bralcev tednika Družina
Kekec je pač Kekec ...
V 31. številki Družine sem prebral pismo Jožeta Štalca, ki je ogorčen modroval o tem, kako nevarna je za otroke predstava Kekec je pač Kekec, ki jo v tem poletju uspešno uprizarjamo v Poletnem gledališču Studenec. Ker imam v hudomušni predstavi nalogo posojati glas in stas Bedancu, si ne morem kaj, da ne bi spisal svojega prvega »pisma bralcev«.
Gospod piše, da so pričakovali lepo in kakovostno predstavo, dobili pa nekaj povsem drugega. Žal mi je, da je Bedančevo nerodnost, njegove robate »porka gate« (no, umazano spodnje perilo je pač res nerodna reč za osamelega robustneža, samega sredi gora) in trd objem Pehte razumel tako, kot je napisal. Sam (ne le kot amaterski igralec, ampak tudi kot oče treh odraščajočih fantov) sicer še vedno trdno verjamem, da je avtorju in režiserju uspelo narediti prav to, kar je gospod Štalec spregledal: dobro predstavo, s pravimi nauki in humornim navdihom, ki lahko skrajša poletni večer vsej druž...
V 31. številki Družine sem prebral pismo Jožeta Štalca, ki je ogorčen modroval o tem, kako nevarna je za otroke predstava Kekec je pač Kekec, ki jo v tem poletju uspešno uprizarjamo v Poletnem gledališču Studenec. Ker imam v hudomušni predstavi nalogo posojati glas in stas Bedancu, si ne morem kaj, da ne bi spisal svojega prvega »pisma bralcev«.
Gospod piše, da so pričakovali lepo in kakovostno predstavo, dobili pa nekaj povsem drugega. Žal mi je, da je Bedančevo nerodnost, njegove robate »porka gate« (no, umazano spodnje perilo je pač res nerodna reč za osamelega robustneža, samega sredi gora) in trd objem Pehte razumel tako, kot je napisal. Sam (ne le kot amaterski igralec, ampak tudi kot oče treh odraščajočih fantov) sicer še vedno trdno verjamem, da je avtorju in režiserju uspelo narediti prav to, kar je gospod Štalec spregledal: dobro predstavo, s pravimi nauki in humornim navdihom, ki lahko skrajša poletni večer vsej druž...