Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Žajbelj, ki diši po sadju

Za vas piše:
Manuela Avšič
Objava: 04. 08. 2007 / 22:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 17.12.2007 / 13:50

Žajbelj, ki diši po sadju

To vsestransko aromatično dišavnico, ki je med ljudmi poznana tudi kot kadulja ali čistec in je grmičasta trajnica, so s severnih obal Sredozemlja raznesli po vsem svetu

To vsestransko aromatično dišavnico, ki je med ljudmi poznana tudi kot kadulja ali čistec in je grmičasta trajnica, so s severnih obal Sredozemlja raznesli po vsem svetu. Žajbelj ima že od davnih časov pomembno vlogo tako v zdravilstvu kot v kulinariki. Njegovo zdravilno blagodejnost potrjuje celo ime salvia, pri čemer latinski glagol salvere pomeni rešiti.

Čeprav je v ljudskem zdravilstvu cenjen še danes, predvsem za izpiranje vnetih dlesni in žrela, pa ga gojimo predvsem v kulinarične namene. Aromatični listi so odlična začimba za mesne in ribje jedi, ponekod ga dodajajo vloženim kumaram, v kombinaciji z drugimi zelišči sirnim namazom in omakam. Mastnim jedem ga dodamo, ker spodbuja njihovo prebavo.

Žajbljev med velja za najboljši evropski med. Večinoma ga proizvajajo v Istri, v Sloveniji pa ga imajo le redki čebelarji. Je zlato rumene barve, zelo nerad se strdi, zelo močno diši, vendar ne preveč po žajblju....

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh