Žajbelj, ki diši po sadju
Žajbelj, ki diši po sadju
To vsestransko aromatično dišavnico, ki je med ljudmi poznana tudi kot kadulja ali čistec in je grmičasta trajnica, so s severnih obal Sredozemlja raznesli po vsem svetu. Žajbelj ima že od davnih časov pomembno vlogo tako v zdravilstvu kot v kulinariki. Njegovo zdravilno blagodejnost potrjuje celo ime salvia, pri čemer latinski glagol salvere pomeni rešiti.
Čeprav je v ljudskem zdravilstvu cenjen še danes, predvsem za izpiranje vnetih dlesni in žrela, pa ga gojimo predvsem v kulinarične namene. Aromatični listi so odlična začimba za mesne in ribje jedi, ponekod ga dodajajo vloženim kumaram, v kombinaciji z drugimi zelišči sirnim namazom in omakam. Mastnim jedem ga dodamo, ker spodbuja njihovo prebavo.
Žajbljev med velja za najboljši evropski med. Večinoma ga proizvajajo v Istri, v Sloveniji pa ga imajo le redki čebelarji. Je zlato rumene barve, zelo nerad se strdi, zelo močno diši, vendar ne preveč po žajblju....