Ko je svetopisemski očak Noe polnil svojo barko z živalsko druščino, le čemu, se včasih vprašamo, na nekatere živali takrat ni raje kar pozabil in njihovo usodo prepustil uničujočemu vodovju vesoljnega potopa. Tako nas danes ne bi pikali komarji, bolhe in uši, ne bi nas preganjale divje zveri in naše kašče bi bile varne pred glodalsko nadlogo. Obdajale bi nas samo prijazne in koristne živali. Takšne, kot so na primer hišni ljubljenčki, in seveda tiste, ki nam dajejo mleko, volno in jajca in so ob vsem ostalem dobre tudi za v lonec.


Ker v Noetovo modrost seveda ne bomo dvomili, se bomo pač sprijaznili tudi s tistimi živalmi, ki nam lahko krepko zagrenijo življenje. Siva podgana (Rattus norvegicus) zagotovo sodi v druščino »neprijetnih«. V stoletjih sobivanja s človekom se je od njega marsičesa naučila, kajti golorepi glodalec slovi po tem, da je zelo dober učenec. Iz prvotne domovine Azije je siva podgana s človeko...