»Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21)

Dragi apostol Pavel! Želim se ti zahvaliti za tvoja pisma, ki me vedno znova navdušujejo, dvigajo mojega duha in mi dajejo novo upanje. Po njih vedno znova spoznavam nove odtenke krščanskega življenja in nova bogastva Kristusovega skrivnostnega telesa – Cerkve. V današnjem odlomku mi odkrivaš cilj in smisel – bistvo našega krščanskega življenja: da bi bilo »vse in v vseh Kristus«. Kako čudovito! Kako vzvišena misel! Kako vseobsegajoč – božji manifest!

Veš, ko prebiram te besede, mi prvi hip pride na misel, da bi se izgovarjal in jadikoval nad časom in prostorom, v katerem živim in ki taki drži, o kateri ti, dragi Pavel, tako vzvišeno govoriš, ni naklonjen. Pa ne bom! Na stvari hočem gledati pozitivno. Nočem lagati Bogu, samemu sebi in drugim, saj me opominjaš, dragi Pavel, da »sem slekel starega človeka«, kajne? No, pa smo tam! V tem je resnični problem. Premalo se zav...