O medvojnem okupatorjevem nasilju in žrtvah je precej napisanega, povedanega o trpljenju v gestapovskih zaporih in streljanju nič krivih talcev. Mnogi so postali talci zato, ker so odklonili služenje v okupatorjevi vojski. Komunistično zgodovinopisje je to zamolčalo, saj – mrtvi molčijo!

V tem, drugem tisočletju smo izletniki po Gorenjski obiskali tudi begunjske celice, v katerih je okupator mučil Slovence. Pogledal sem obsežen seznam zaprtih Slovencev in nato pokopanih na pokopališču Draga. Sopotniki so bili začudeni, da so mi v teh prvič videnih prostorih solze zalile obraz in sem hvaležno vzdihnil: »Hvala Bogu, da nisem umrl v tej mučilnici ob vračanju v domovino!« Uslužbenca sem vprašal, kje je seznam povojnih zapornikov, slovenskih fantov, prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Ko smo se vračali, so nas partizani v Kranju zadržali, da smo vojni obvezniki in gremo prej v brigado.
»V brigadi boste dobili dopust, tukaj v Kranju ga ne smemo dajati.« Za tem leporečje...