Pisma bralcev tednika Družina
Pisma bralcev tednika Družina
Za človeka gre!
Moderna doba je doba razuma, ne srca. Na vse se gleda racionalistično, preračunljivo, pozablja pa na človeka kot družbeno bitje. Kljub skokovitemu tehnološkemu in znanstvenemu razvoju smo ljudje na socialnem področju še zmeraj zelo nedorasli. Bežimo v tehniziranost sodobne civilizacije in še naprej vladamo svetu brez prave ljubezni do vsega bivajočega, hladno, brezčutno. Izogibamo se stiku s človekom, ker graditev medsebojnih odnosov pomeni napor, odrekanja, posebno vzgoja mladega človeka, ki nam je tako odveč. Hkrati pa se čudimo, zakaj je toliko nesreč, samomorov, umorov, bolezni in kriminala. Kje smo naredili napako? Kdaj se bo ta svet spremenil na bolje? V osebnem trpljenju začnejo zoreti naše misli … in pridejo tudi odgovori. Šele ko bomo začeli človeka obravnavati kot človeka, ne kot stvar, ki jo hladno pobereš na cesti, kakor se zdaj dogaja; ko bomo spet iskali in potrebovali človeka, vstopili v njegovo dušo in srce – šele takrat bo nastopil...
Moderna doba je doba razuma, ne srca. Na vse se gleda racionalistično, preračunljivo, pozablja pa na človeka kot družbeno bitje. Kljub skokovitemu tehnološkemu in znanstvenemu razvoju smo ljudje na socialnem področju še zmeraj zelo nedorasli. Bežimo v tehniziranost sodobne civilizacije in še naprej vladamo svetu brez prave ljubezni do vsega bivajočega, hladno, brezčutno. Izogibamo se stiku s človekom, ker graditev medsebojnih odnosov pomeni napor, odrekanja, posebno vzgoja mladega človeka, ki nam je tako odveč. Hkrati pa se čudimo, zakaj je toliko nesreč, samomorov, umorov, bolezni in kriminala. Kje smo naredili napako? Kdaj se bo ta svet spremenil na bolje? V osebnem trpljenju začnejo zoreti naše misli … in pridejo tudi odgovori. Šele ko bomo začeli človeka obravnavati kot človeka, ne kot stvar, ki jo hladno pobereš na cesti, kakor se zdaj dogaja; ko bomo spet iskali in potrebovali človeka, vstopili v njegovo dušo in srce – šele takrat bo nastopil...