Zadnjič so naši osnovnošolci spet prinesli domov eno, ki spada v »zašankarski« repertoar poznih ur, ko super ego zaradi alkoholne omame več ne zmore kontrolirati jezika. Pa niti slovenska ni bila. Neka angleška popačenka. In tudi razumeli je niso. Ampak, tako dolgo so jo ponavljali, da zlato pravilo pri grdem govorjenju in preklinjanju otrok »Pusti, saj bo minilo« ni več obveljalo. Mamo je namreč minilo potrpljenje. Pa so imeli »raport«. Hvala Bogu, da je Karel Gržan lani v Mavrici razložil, kako je s »smrdečimi frajerji«, in da ima njegova razlaga dober vpliv na naše otroke. Kdor grdo govori ali preklinja, je namreč smrdeči frajer. Pogovor je bil uspešen. Sam se nisem vmešaval, saj mi je babica pripovedovala, kako sem si kot otrok poplesavajoč med trsi v goricah prepeval tako mastne, da so vsem šli lasje pokonci. Pustili so me pri miru in sem nehal, pa tudi spomnim se ne. Večjemu otroku, ki z grdim govorjenjem želi zbujati pozornost,...