Izjemno dolgo papeževanje Janeza Pavla II. je bilo zaznamovano s številnimi ekumenskimi srečanji, obiski, teološkimi zbližanji in skupnimi izjavami. Po isti poti hodi tudi Benedikt XVI. V svoji ekumenski okrožnici Da bi bili eno (1995) se prejšnji papež sprašuje: Kako dolga pot je še pred nami? Kako daleč je do edinosti v veri, ko bomo lahko vsi kristjani skupaj obhajali sveto evharistijo? Takšne besede budijo upanje, obenem pa nas postavljajo na tla resničnosti: pot do edinosti ni hitra in lahka. Delitve, ločitve in razkoli so se globoko zarezali v zgodovino evropskega in prek njega tudi svetovnega krščanstva. To so rane, ki niso zaceljene in še vedno bolijo.

Ena od točk razhajanja je različno pojmovanje Cerkve, zlasti med katoličani in protestanti, medtem ko je nauk o Cerkvi pri pravoslavnih – če izvzamemo papeštvo – v jedru enak katoliškemu. Temu vprašanju se posveča nedavno objavljeni dokument rimske kongregacije za verski nauk. Kratko povzema nauk zadnjega...