Že od antičnih časov je znano, da imajo nekatere dišavnice močne antiseptične učinke, torej, da ubijajo bacile in viruse. Mednje spada tudi timijan. V času, ko so razsajale kuge in druge epidemije, niso poznali drugega varovalnega sredstva kot dišavna zelišča. Zato so jih jedli, kolikor so jih mogli, in si z njimi natirali telo.

Antična zgodba pripoveduje, da se je lepa Helena nekega večera jokala na trojanskem zidu. Njene solze so padale na peščeno pobočje pod obzidjem. Naslednje jutro so na tistem mestu zrasli prelepi grmički. Mimo je prišel junak z rano na prsih in si nanjo pritisnil pest cvetov z bližnjega grmička. Rana se je v hipu zacelila. Danes vemo, da vsaj nekaj od tega drži.

Timijan blagodejno vpliva na dihala, zdravi prehlad, eterično olje, ki ga vsebuje, pa mehča sluz in pospešuje njeno izločanje. Priporoča se tudi pri slabokrvnosti in deluje krepčilno pri lažjih depresijah ter nespečnosti. Kot diu...