Moja najbolj fascinantna mladostna izkušnja z JLA je bilo spoznanje, kako odlično lahko soobstajata in se vzajemno podpirata kaos in legalizem: starejše generacije, pa tudi fizično močnejši in premetenejši vojaki so lahko v odnosih delali skorajda, kar so hoteli, kljub temu da je bilo življenje v vojašnicah strogo določeno s t. i. »pravilom službe«, pravilnikom ali zakonikom, ki je natanko določal življenje v vojašnicah in ni razlikoval vojakov po stažu, moči ali premetenosti. Ta načelni nered je bil kakor kri v ožilju sistema: bil je porok siromašne kulture, ki je zagotavljala, da bo dlakocepski formalizem pravnih določil funkcioniral. Najbrž je malce podobno v vsaki vojski, toda JLA nikakor ni bila navadna vojska, ampak je imela eno od nosilnih vlog v ideološkem konstruktu jugoslovanske države: bila je politični cement in »kovačnica bratstva in enotnosti« njenih narodov. V tem smislu je bila model in eden od motorjev naše družbe na poti v komunizem. Bila je zasnovana na znanstvene...