Krščanstvo je vse od svojega začetka iskalo nove poti evangelizacije. Narode in kulture je nagovarjalo v njim razumljivi govorici. Novo vino je nalivalo v nove mehove. V prejšnjem stoletju smo začeli govoriti o inkulturaciji, ki naj spremlja prvo oznanjevanje Kristusa Odrešenika. Na Zahodu, ki je postal vse bolj razkristjanjen, pa se je začel proces nove evangelizacije. Ta je naletel na duhovno izpraznjenega in Boga oropanega človeka, ki vztrajno išče, kako bi zapolnil duhovno praznino. Pred kratkim je neki duhovnik dejal, da je Bog v človeškem srcu pustil kotiček samo zase in tega ne more napolniti nič drugega. Gmotne dobrine se kmalu izkažejo kot jalova tolažba, ubijanje čutov in čustvovanja z omamljanjem in uživaštvom vodi v propad. Iskanje duhovnosti v poplavi različnih ponudb pa se hitro izkaže za naporno početje. Zadnjič je bilo mogoče po radiu slišati vabila k vajam joge za sprostitev človeškega telesa. Kaj o jogi kot uvoženi tradicionalni duh...