»Ko ga je Samarijan zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal« (Lk 10, 33–34).

Tako si zapisal v priliki o usmiljenem Samarijanu. Baje si bil zdravnik in vedel si, kako ravnati z nesrečnim ranjencem. Tudi ti si bil pogosto na poti, saj tvoji življenjepisci ne nehajo ponavljati, da si, preden si začel pisati evangelij, spremljal apostola Pavla na njegovih številnih in dolgih potovanjih. Iz teh svojih izkušenj si oblikoval nepozabno pripoved o usmiljenem Samarijanu, ki jo med štirimi evangelisti pripoveduješ samo ti. Prav tako kot zgodbi o dobrem očetu in izgubljenem sinu. Jezusa si spoznal od znotraj. V obeh, tebi tako lastnih in na kožo pisanih prilikah, polagaš Jezusu v usta nepozabne besede usmiljenja, ljubezni in človeške solidarnosti.

Veš, všeč mi je, kako povezuješ človekovo telesno in duhovno bivanje. Izgubljeni sin je v gmotni stiski, lačen je in nima prebite pare. V tej stiski dozori n...