Sveti Henrik II., cesar

V času svoje 22-letne vladavine je nemški kralj in cesar, ki so mu že za življenja dali vzdevek »Sveti«, s svojim modrim, treznim in premišljenim vladanjem odločilno utrdil in razširil meje svoje države. Po smrti rimsko-nemškega cesarja Otona III. so ga volilni knezi izbrali za njegovega naslednika, kronal pa ga je v Rimu papež Benedikt VIII. Nihče mu ne more oporekati njegovih vladarskih sposobnosti, Cerkev pa ga predvsem časti kot vladarja, ki je ves svoj vpliv in imetje zastavil za njeno dobro, ter kot moža globoke osebne pobožnosti, spokornosti in velikodušnosti. Vedno, v vseh pomembnih odločitvah, je iskal pomoči pri Bogu, saj je bil mož molitve, velik častilec Marije in svetnikov. Sam je vedno svoje kraljevanje imenoval »po božji milosti«. Budno je skrbel za versko vzgojo in življenje svojih podložnikov ter sam prvi dal zgled v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Bil je zelo naklonjen samostanom....