Ko sem zadnjič v množici ljudi po koncertu zapuščala prizorišče v Križankah, sem pred sabo po naključju uzrla prvi par države. Sproščeno in objeto sta tudi onadva zapuščala koncert. Po mojem mnenju problem Slovenije sploh ni pomanjkanje sproščenosti, kot se rado govori zadnje čase. Mislim, da smo včasih še preveč sproščeni in celo balkansko neotesani. Vse prehitro in preveč sproščeno znamo deliti opazke, očitke in kritke, zelo zadržani in nesproščeni pa smo, ko gre za pohvalo in prijaznost.

Osebno bolj kot sproščenost pogrešam prav prijaznost. Mislim, da bi jo ženske prinesle v politiko, če bi nas bilo tam več. Če vam povem odkrito, sama že zelo težko prenašam prestižna besedičenja o zaslugah in krivcih za to in ono v državi. Na živce mi gredo ti večni obrati, ob katerih so neki pojavi sprejemljivi, če se dogajajo »našim dečkom«, in obsojanja vredni, če se dogajajo »njihovim«. Še posebej mi postane slabo, ko namen vedno posvečuje še tako bizarno in destruktivno sredstvo nap...