»Izginili so v noči, zdaj vstajajo ob belem dnevu,« je za žrtve, junija 1945 zmetane v brezno pri Konfinu v bližini Grčaric, med spominsko mašo na dan državnosti dejal ljubljanski stolni kanonik Vinko Vegelj.

V breznu pri Konfinu so povojni oblastniki, kot je znano od lanskega prekopa tega zamolčanega grobišča, zmetali 88 žrtev, večinoma ranjencev in bolnikov, ki so jih v smrt poslali z »opombo«: glasom mape majorja Mitje. Njihovi posmrtni ostanki sicer trenutno ležijo v rovu v Slovenski Bistrici, a spomin nanje upravičeno še naprej živi tudi na kraju njihove nasilne smrti.

Iz kamnov, ki so jih jamarji avgusta lani izvlekli iz brezna, so oblikovali zid, nad katerim so prizadevni prireditelji iz dolenjevaške župnije na čelu z župnikom Brankom Potočnikom za spominsko slovesnost postavili oltar in na njem darovali mašo za pobite. V tem je, kot je v govoru po maši dejal predsednik vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč zgodovinar Jože Dežman...