Kakor se bolnik živo zaveda dragocenosti zdravja, tako tudi mi, ki živimo zunaj Slovenije, mnogokrat posebno globoko občutimo resničnost besed.»Domovina, ti si kakor zdravje!«



Nič čudnega torej, da si skušamo rojaki povsod po svetu ustvarjati svoje koščke domovine v slovenskih župnijah, šolah, društvih s prijateljskimi srečanji, s slovenskim tiskom, petjem, glasbo, športom, plesi in igrami, in kdo bi bil tako malenkosten, da bi nam očital zvestobo slovenski potici, kranjskim klobasam (ki so poletele celo v vesolje) in »štrudlom« (ki so prodrli v ameriški film). Tako tudi mnogi rojaki Slovensko pristavo (SP) v Harpersfieldu v Genevi v srcu občutijo kot (in to zaupajo še drugim): »To je naš košček Slovenije!«

Tudi tu se je uresničil pregovor, da iz malega raste veliko. Ko so se slovenski begunci predvsem v letih 1948–1951 naselili v Clevelandu, so se navadno vpisali v slovenske župnije, si naroč...