»Žetev je obilna, delavcev pa malo« (Lk 10, 2).

Na poti proti Jeruzalemu Jezus pošlje pred seboj dvainsedemdeset učencev v mesta in vasi. Da jim zanimiva navodila: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal /.../ v katerokoli hišo pridete, recite najprej: Mir tej hiši /.../ ne hodite iz hiše v hišo /.../ jejte in pite, kar vam dajo /.../ ozdravljajte bolnike /.../ kjer vas ne sprejmejo, pojdite na ulice in recite: Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar vedite, da se je približalo Božje kraljestvo!«

Jezus je dvainsedemdeset učencev poslal po dva in dva. Vsakdo v drugem gleda tistega, ki ga pošilja, Jezusa samega. Ni on tisti, iz katerega prihaja beseda, ampak je nosilec Jezusove besede. Brez denarnice, torbe in sandal: Jezusov poslanec je tako rekoč »gol«, kot novorojenček, kajti na poti oznanjevanja bo moral obleči Kristusa. Njegova moč ni v gmotnih dobrinah, ampak v tem, kar oznanja. Nima svojega doma...