Zavedanje božje bližine

Gregor piše, da je bil Benedikt za razliko od izgubljenega sina, ki ga sreča pamet – in pride »k sebi« – ko skrbi za svinje (prim. Lk 15,17), vedno »pri sebi«. Z drugimi besedami, pazil je na to, kako je živel, da bi se »z nenehnim preiskovanjem svoje duše vedno videl blizu svojega Stvarnika«.

Benediktov nasvet je dandanes še pomembnejši kakor v Italiji šestega stoletja. V svetu, v katerem čas beži tako hitro in v katerem je toliko stvari, ki nam odvračajo pozornost – tudi kadar smo v cerkvi – zlahka izgubimo občutek za veselje in čudenje nad božjo ljubeznijo. Benedikt se je zavedal, da ni preprostega in samodejnega zdravila za nadziranje tako imenovanega »opičjega uma« oziroma blodnjavih misli, vendar nam ponuja uporaben nasvet, ki nas spodbuja, naj vztrajamo. Vedel je, da bolj ko se bomo spominjali Boga, globlje bomo doumeli osupljivo resnico, da nismo sirote na tem svetu, ampak ljubljeni sinovi in hčere n...