Pred desetimi leti
Objava:
30. 06. 2007 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
28.06.2007 / 08:18
Pred desetimi leti
V svojem dnevniku 1997 sem našel shranjen govor – bleščeč govor, kakršnega komaj zmore kdo drug kakor Francoz –, ki ga je imel kardinal Paul Poupard 6. septembra tistega leta na Dunaju na Evropskem kulturnem kolokviju na temo »Evropska kulturna dediščina vir navdiha za imaginarnost«.
V svojem dnevniku 1997 sem našel shranjen govor – bleščeč govor, kakršnega komaj zmore kdo drug kakor Francoz –, ki ga je imel kardinal Paul Poupard 6. septembra tistega leta na Dunaju na Evropskem kulturnem kolokviju na temo »Evropska kulturna dediščina vir navdiha za imaginarnost«.
V tem govoru je tudi naslednji odstavek: »Pred nekaj meseci sem z malega letala, ki me je iz Rima peljalo v Ljubljano na posvečenje mojega glavnega sodelavca v Papeškem svetu za kulturo v nadškofa in metropolita (bil je to seveda dr. Rode, A. R.), z občutkom sreče spet odkrival Slovenijo z njenimi neštetimi cerkvami, posejanimi po njenih dolinah in predalpskih gričih, s kapelicami in poljskimi križi, in ki je bila po tolikih letih komunističnega pritiska ostala v temelju bolj krščanska kakor sosedne evropske pokrajine.«
In spominjal sem se teh besed pesnika Edvarda Kocbeka, zapisanih v njegov dnevnik na veliko soboto, 2. aprila 1952: »Sredi noči zaslišim po...
V tem govoru je tudi naslednji odstavek: »Pred nekaj meseci sem z malega letala, ki me je iz Rima peljalo v Ljubljano na posvečenje mojega glavnega sodelavca v Papeškem svetu za kulturo v nadškofa in metropolita (bil je to seveda dr. Rode, A. R.), z občutkom sreče spet odkrival Slovenijo z njenimi neštetimi cerkvami, posejanimi po njenih dolinah in predalpskih gričih, s kapelicami in poljskimi križi, in ki je bila po tolikih letih komunističnega pritiska ostala v temelju bolj krščanska kakor sosedne evropske pokrajine.«
In spominjal sem se teh besed pesnika Edvarda Kocbeka, zapisanih v njegov dnevnik na veliko soboto, 2. aprila 1952: »Sredi noči zaslišim po...
