»Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo« (Lk 9, 62).

Ozirati se nazaj in gledati naprej, o tem piše evangelist Luka v sklepnem delu svojega devetega poglavja. »Ko so se dopolnjevali dnevi, v katerih naj bi bil Jezus vzet v nebesa, se je tudi sam odločil iti v Jeruzalem« (Lk 9, 51). V grškem originalu je rečeno bolj nazorno, s prispodobo: Jezus je utrdil, okrepil svoj obraz in se usmeril proti Jeruzalemu. Z originalom sem primerjal zadnji slovenski »standardni« prevod in prvi slovenski prevod iz Dalmatinove Biblije, kjer se ta stavek glasi: »Pergudilo se je pak, kadar je bil ta čas dopolnen, da je on imel od tod vzet biti, je on prece svoj obraz obernil, da bi v Jeruzalem šal.«

Dalmatin je, čeprav na začetni stopnji razvoja slovenskega jezika, globlje izrazil Jezusovo odločnost iti naprej, do konca. Še trikrat se v istem odlomku omenja Jezusov obraz in njegov odl...