Bolezni srca so najpomembnejši vzrok smrti v razvitem svetu in tako tudi pri nas. Na koronarnih žilah, ki prehranjujejo srce, se z leti začnejo nabirati maščobne obloge in zmanjšajo pretok krvi. Kadar se pretok krvi skozi koronarne žile zmanjša do te mere, da ne morejo več v zadostni meri oskrbovati srca s kisikom in hranili, začne srčna mišica boleti. To bolezen imenujemo angina pektoris. Bolečina bolnika opominja, da srce ne dobi dovolj kisika. Bolečina se lahko pojavi samo pri večji telesni obremenitvi, ko srce potrebuje veliko več kisika in hranil kot v mirovanju. Bolečina se lahko prej ali slej pojavi tudi pri lažji telesni obremenitvi ali celo v mirovanju.

Kadar pa se koronarne žile tako zelo zožijo ali celo popolnoma zaprejo, da skoznje pride tako malo krvi, da srčna mišica nima dovolj kisika in hranil niti za golo preživetje, potem srčna mišica odmre in pride do srčne kapi oziroma do srčnega infarkta. Srce prehranjujeta dve srčni arteriji, ki se delita na več manjši...