Otrokovo vprašanje: »Kdo je Bog?« nas verjetno nikoli ne zaloti dovolj pripravljenih. Nanj sem prvič naletela na sprehodu mimo parka, v katerem stoji kip Janeza Boska. »Je to Bog?« me je vprašujoče pogledala dve leti in pol stara hči.

Kaj naj odgovorim, da bo to razumljivo otroku njene starosti? »To ni Bog, Bog je v nebesih. To je kip Janeza Boska, ki pa je božji prijatelj,« sem hitela z razlago in dodala še nekaj o tem, da Bog živi tudi v naših srcih. Še vedno se je radovedno naslanjala na ograjo in pogledovala kip, meni pa se je nenadoma zazdelo, da ji odgovarjam na morda najusodnejše vprašanje življenja. Zdelo se mi je, da nanj ne bom mogla nikoli dovolj dobro odgovoriti, pomirila pa me je misel, da je to šele prvi v vrsti odgovorov, ki me čakajo v prihodnjih letih.

Starše, vzgojitelje, katehete, duhovnike, redovnice in redovnike čaka lepa in zahtevna naloga. Vprašanja »najmlajših iskalcev« je treba najprej slišati. Skrivnost ostaja, kdaj in v kakšnih okolišči...