»Pobrali so, kar jim je ostalo, in s temi koščki so napolnili dvanajst košar« (Lk 91,17)

Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi so začeli obhajati leta 1246 v Liegu, v tedanji Franciji, na vesoljno Cerkev pa ga je razširil papež Urban IV. Šele od tedaj naprej so se začele procesije v čast Rešnjemu telesu in krvi Gospodovi, izpostavitev hostije v monštranci, tiho češčenje pred tabernakljem. Od sredine 13. stoletja naprej torej. Gre za tipičen primer, kako se je v cerkveni praksi po več kot tisoč letih udejanjil poudarek osrednjega zakramenta, svete evharistije. Vedno znova se moramo vračati h koreninam in v svetopisemskih besedilih odkrivati razodeto resnico, ki je edino merilo za ravnotežje med vsebino in obliko pomembnih praznikov v cerkvenem letu.

Obstaja tesna in intimna povezava med hranjenjem in češčenjem posvečene hostije, nekakšne »svete rezerve«, ki jo hranimo v naših cerkvah, kapelah in svetiščih, in med sveto evharistijo. Narobe bi bilo loč...