Zbogom – nam Marija pravi na zadnji majniški dan, ko shranjujemo v spomin šmarnično pobožnost vse tja do nove majske pomladi. V resnici pa ne gre za zbogom, ampak za z Bogom! Razlika je bistvena; prvo pomeni poslavljanje, drugo je trajna naveza.

Kam se nagiba naše čustvovanje? Slovo je sladka žalost, trdi umetnik svetovnega slovesa. Naveza? Mar je ne bi radi kdaj pretrgali? Tiste v previsni steni ne, ono iz obredja pa. Majniška Marija nas priklepa na Boga, tudi ko se s šmarnicami za leto dni poslavlja.

Marija, doma na vseh celinah. Upodobljena kot bela in črna. A nikoli črno-bela. Ni sestavina božjega, je zlitost z njim.

Srednica in besednica. Za vas bom prosila, oj zbogom/z Bogom, preljubi! Besednica pač, menijo nekateri kristjani, srednik med Bogom in ljudmi pa da je le Kristus. Naj nas potolaži svetopisemska modrost, da so misli modrih prazne …

Če ljudje Marije ne bi samodejno, učeno bi rekli refleksno, s povsem povprečno pametjo doumeli kot s...