Prvič je videla redovnico v »uniformi« pri devetnajstih letih, ko je prišla v uršulinski samostan pri Svetem Duhu vprašat, kakšni so »pogoji« za vstop. Do takrat je o redovnicah samo poslušala – o njih je bohinjski mladini pripovedoval župnik Pavle Uršič, pa domačini so tudi govorili, da je nekoč v Bohinju živela »nuna«, ki ji je bilo ime Jakobina in so jo imeli posebno otroci zelo radi. Ni vedela, v katerem redu je bila, tudi ne, iz katere bohinjske hiše je prihajala, je pa po njej prevzela ime. Ko je Minka Arh v skupnosti sester uršulink dobila redovno obleko, bilo je to leta 1967, jo prijatelji niso mogli več klicati »Minka Bohinka«, saj je bila odslej uradno s. Jakobina Arh.

Od mlade redovnice do provincialke slovenskih uršulink – to službo opravlja šesto leto, čez nekaj mesecev se ji »izteče« že drugi mandat – pa je bila pot polna milostnih trenutkov, pa tudi presenečenj. Po vstopu v samostan leta 1962, stara je bila dev...