»Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal« (Jn 14,26).

»Jaz nesrečnež!« je v pismu Rimljanom vzkliknil apostol Pavel. Ko opisuje svoj notranji boj, razklanost med dobrim in zlim, razgali mesenega človeka v sebi: »Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim« (Rim 7,15). Gre za eno najbolj psihološko poglobljenih izpovedi lastne grešnosti in nemoči. »V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo /.../« (Rim 7,19.22). Španski filozof Miguel de Unamuno je v isto smer izstrelil: »To je godlja v človekovem srcu!« V svoji 235. misli je Blaise Pascal matematično natančno in mistično globoko vzkliknil: »Človeško srce je votlo in puhlo ter polno blata.«

In vendar, prav v njem je navzoča skrivnost Boga. Če spet stopimo v klepet s Pascalom,...