»Ata, danes pa ne grem v šolo! Ne da se mi!« še z zaprtimi očmi v lepem sončnem jutru brunda naš fant! Pa vem, da bo popoldne s še enimi raztrganimi ali od trave zelenimi hlačami navdušeno pripovedoval, kako so fantje igrali nogomet in kateri je najlažji račun«. Ko ga mama počasi izbeza iz toplega »posteljnega brloga« in obljubi okusen zajtrk, se prva jutranja misel razblini kot jutranje meglice. Hudo pa je v tistih družinah, kjer mali korenjaki iz najrazličnejših razlogov res nočejo v šolo in začnejo »špricati« pouk. Razlogov za to je več: težave s sošolci ali učiteljem, težave pri učenju, bojazen pred tem, da bi odšli od doma, morda celo dolgčas v šoli, ali pa zgolj želja po merjenju moči s starši. Ker pravijo, da je bika treba prijeti za roge, je tudi v tem primeru priporočljivo najprej ugotoviti vzrok, zakaj otrok noče v šolo. Če otrok samo skomigne z rameni in odgovori »Ne vem«, bo treba odgovor poiskati pri učitelju ali sošolcih....