»Zdi se, da je joga v indijski kulturi bogata dediščina, ki zaslui pozornost tudi pri oznanjevanju evangelija v Indiji,« meni p. Škafar. »Tam gre v nekem pomenu za upoštevanje avtohtone indijske kulture in za uporabo neideološke joge, ki je lahko tudi uvod v krščansko meditacijo, inkulturacija krščanstva v indijsko kulturo.« Nekaj podobnega počne p. Saju, saj je po besedah p. Poljanška sveti oče Janez Pavel II. vedno znova prosil jezuite, naj imajo medverski dialog za apostolsko prioriteto v tretjem tisočletju. In kako umestiti evangelij v razumljiv jezik ljudi v Indiji, ki dihajo drugačen zrak kot Evropejci? P. Poljanšek odgovarja: »Če je razumljivo, da pri nas vstopimo v cerkev, pokleknemo (lahko tudi 'v telemark') in nato sedemo v klop, je v Indiji nekaj običajnega sesti na tla po turško, torej v dri joge. In smo e pri jogi.«

P. Marijan Šef tako razume tudi govor o jogi p. Sajuja: »Če rečem joga, se to lahko nanaša na jogizem, filozofijo, ki je za kristjana problematičn...