»Različni so milostni darovi, Duh pa je isti.« (1Kor 12,4)

Poleti sva s sodelavko v senci pili kavo in klepetali. Gneča je spodbudila neznanko, da naju je prosila, če sme prisesti. »Izvolite,« sva bili vljudni in za hip smo utihnile. »Utrujena sem in zelo žejna, zato sem se ustavila. Samo spijem in grem naprej, ne bom vaju motila,« se je v zadregi opravičevala ženska najinih let.« Vključili sva jo v pogovor, da bi ji omilili občutek odvečnosti. »Na šoli delata, lepo. Ste morda čistilka?« je vprašujoče pogledala sodelavko. »Ne, učiteljica,« ji je z nasmehom odvrnila. »Joj, se opravičujem,« je bila v zadregi sogovornica, »tako preprosti ste in po vaših rokah se vidi, da ste pridni, delavni.« Sodelavka se je od srca nasmejala in ji rekla: »Veste, doma sem najprej mama, v tem pa so zajeta dela perice, čistilke, vzgojiteljice, kuharice, vrtnarke, zadnje čase sem še računalničarka in tu in tam svetovalka najstniški hčerki.« Zadrega je izgubila svojo moč in razšl...