Marija Magdalena Šimenc, poročena Starman, se je rodila v zasavski vasici Podgora v župniji svete Marjete leta 1937. Neprijazna leta, bolezen v družini in skromne bivanjske razmere so njeno mamo Frančiško prisilile, da jo je kot dveletno deklico dala v oskrbo svoji mami, očetu in petim odraslim stricem in tetam čez hrib v svojo rodno vas Vrhe (Imenje) v župnijo sv. Martina v Moravče. Deklica je vzljubila novi dom bolj, kot bi pričakovali in celo v svoji otroški naivnosti mislila, da je najmlajši, otrok svojih starih staršev. Ljubečo družino velike, varne in trdne kmetije pri Dacarju je uničila vojna. Vojna, ki je Slovencem povzročila toliko krivic, trpljenja in bolečine, je tudi osemletni Majdi, kot jo kličemo sorodniki, zapečatila usodo. Z Dacarjevimi je ob koncu vojne bežala čez mejo in začela novo življenje v Vetrinju ob babici, dedu in dveh tetah. Leta so minila, ustvarila si je družino s šestimi otroki, a otroški spomini, ki so jo vezali na en košček slovenske zemlje, na kmetij...