No, naš bi pa že lahko bil, če že niso vsi. Tako si naskrivaj, upam si trditi, misli večina staršev. Kdo pa lastnemu otroku ne bi želel najboljših ocen in odprte glave. Pa pridejo na vrsto tudi tiste bolj zavite ocene in morda tudi tiste »našpičene «. In takrat prav nič ne pomagajo vici, da v naši šoli enica ne pomeni »prvega mesta« v znanju. Največji šok veliko otrok in staršev doživi na prvem roditeljskem sestanku v četrtem razredu. Tokrat je znanje prvič številčno ocenjeno, tako končno izvejo tako starši kot učenci in učitelji, kaj pomenijo v vato ovite pisne ocene »je osvojil«, »je delno osvojil«, »v veliki meri obvlada« itd., ki mimogrede učiteljem vzamejo veliko časa. Dober roditelj bo z lahkoto prepoznal, kaj pomenijo slabe ocene. Skupaj z učiteljem bo hitro ugotovil, ali so posledica manjše nadarjenosti pri katerem od predmetov, raztresenosti pri poku ali premalo dela doma. »Brez muje se še čevelj ne obuje,« pravi stari p...