»Sveti Duh je sklenil in mi z njim …« (Apd 15,28).


Pavel in Barnaba sta se odločno postavila po robu učenju nekaterih o »spornem vprašanju« odrešenja, češ da se morajo vsi obrezati po Mojzesovem običaju, če se hočejo odrešiti. In ker se niso mogli zediniti, so sklenili, da poiščejo pomoč pri apostolih v Jeruzalemu.

Danes je v zvezi s »spornim vprašanjem« tudi med nami, ki se imenujemo kristjani, veliko nejasnosti in zmot. Pravzaprav se upravičeno sprašujemo, koga sploh še zanima odrešenje? Ljudje si »čehljajo svoja ušesa« z »obrezovanjem« takšne in drugačne vrste in pravijo: »Kakšno odrešenje, saj smo odrešeni, če smo zdravi, če imamo hrano in obleko, če nas ne preganjajo, če ni vojne, če smo strpni drug do drugega, če ne ubijamo in ne krademo, če delamo dobra dela in veliko molimo (beri: drdramo molitvene obrazce)?« Kakšna nepoučenost in brezbrižnost! Mar ne potrebujemo odrešenja? Kakšno suženjstvo! Komu ali čemu? Taki porabniški miselnosti...