Ana Nahitgal,
pedagoginja in psihologinja, OŠ Mirna
»Med šolarji delam 24 let. Zdi se mi, da se tempo življenja družine in zahteve družbe in službe povečujejo. Najšibkejši členi družbe so otroci. Doma pri manjkuje časa za pogovor, za izražanje potreb, občutkov, stisk, zato se v napetih situacijah otroci marsikdaj odzovejo z nasiljem. Opažam dve vrsti nasilja: odkrito nasilje, veliko pa je tudi prikritega, psihičnega in verbalnega nasilja. Slednjega je verjetno več med dekleti. Težko bi sicer ocenila, ali je nasilja čedalje več, vse kakor pa se zmanjšuje naše dopuščanje nasilja, kar je dobro. Zdi se mi prav, da najprej zavarujemo žrtve nasilja in ugotovimo, zakaj je do nasilja prišlo, potem pa moramo slišati tudi tiste primarne potrebe, zaradi katerih nek otrok postane nasilen. Pogosto te potrebe niso potešene v njegovi primarni družini, kar potem pomagamo reševati s pogovori, tudi v pogovoru s starši.«


Rozalija Jezernik Špec,
vzg...