Danes se je skoraj zgodil čudež. Nikogar ni bilo treba zjutraj priganjati. Vsi siti. Vsi oblečeni brez solznih oči. Počesani in z umitimi zobki. Z urejenimi torbami in vsemi domačimi nalogami. Pa sem že skoraj obupal in mislil, da Gospod »tovrstnih čudežev« ne dopušča. Celo oba avtobusa smo prehiteli in se ponosno izkrcali pred domačo šolo. To si velja zapomniti. Kako je že vse šlo? Pravi čas smo vstali, potem se umivali, oblekli, zajtrkovali … Le zakaj so taka jutra tako zelo redka? Taka, brez priganjanja? »Gremo! Gremo! Gremo!« Večkratnega prebujanja in preoblačenja naših princesk. »Vpeljite natančno organizirano jutranjo rutino in predvidite dovolj časa, da jo boste lahko v miru izpeljali,« svetujejo družinski svetovalci. Pravočasno vstajanje pomeni, da otrok ne boste nenehno nadzirali in da se na vaše nadziranje ne bodo odzvali z uporom. Otroci se zelo radi čutijo koristne, zato jim ob jutrih razdelite naloge. Če so dovolj stari, lahko kdo pogrne mizo ali pripravi zajtrk. Tako s...