Platon: »Človeku ni vredno živeti nepreiskanega življenja«

»Moje srce je na Vzhodu, jaz pa na koncu Zahoda …« Tako Juda Halevi (rojen pred letom 1075 v španskem mestu Toledo), »sladki pevec Siona«. S prvim verzom uvodne pesnitve (Juda Halevi, Mladinska knjiga, zbirka Lirika, Ljubljana 1997) se je 18. aprila na gradu Rakovnik v Ljubljani začel 28. Grajski kulturni večer v sredo z imenitnim gostom Gorazdom Kocijančičem.

V spremni besedi k omenjeni zbirki prepesnitev je še med drugim zapisano, da je Halevi »najpomembnejši predstavnik andaluzijske šole hebrejskega srednjeveškega pesništva in pomeni vrh t. i. španskega ‘zlatega veka’ judovske poezije«. Halevi je vzljubil Vzhod, brezmejno si je želel videti in doživeti obljubljeno deželo; legenda pravi, da mu je uspelo priti v Palestino, kjer pa ga je pred Jeruzalemom ubil arabski konjenik, ko je recitiral svojo odo »Sion, ne boš vprašal …«

Zdi se, da tudi Kocijančiča zaposluje to brezmejno...