Ko je papež Pavel VI. leta 1977 imenoval mladega koncilskega teologa Josepha Ratzingerja za naslednika kardinala Döpfnerja na münchenskem nadškofijskem sedežu, si je ta komaj petdesetletni škof za škofovsko geslo izbral svetopisemske besede: »Sodelavci resnice« (3 Jn 1,8). Kot škof se je čutil še posebno zavezan temu, da oznanja resnico in da mora iti glas škofa tudi preko meja lastne škofije, če je potrebno. Dober mesec po škofovskem posvečenju mu je papež Montini v Rimu že na glavo dajal kardinalski biret. Nenavaden dogodek ob njegovi mladosti. Ali ga je morda tako intuitivno že zaznamoval še za večje poslanstvo, ki ga je čakalo? Vsekakor sta vmes prišla še dva papeža, ob katerih je kalil svoje škofovsko poslanstvo. Papež Wojtyla je v njem zaslutil veliko intelektualno prodornost ter močno sposobnost videnja aktualnih teoloških problemov in njihovega reševanja. Hotel ga je imeti ob sebi, zato ga je poklical v Rim.

Kot prefekta kongregacije za nauk vere ga je lahko marsik...