Zakaj nas je Bog ustvaril? Če je popoln, ne rabi družbe. Mi pa tudi ne bi bili nič na slabšem, saj se ne bi zavedali.



Če bi se prepustili goli filozofski špekulaciji, ne bi prišli daleč. S strastnim razglabljanjem in primerjanjem raznih hipotez bi ugotovili le, da Bog ni imel nobenega »tehtnega« razloga, da ustvari človeka. Lahko bi celo dejali, da je ravno to, da človek obstaja, dokaz, da Boga ni. Kajti s tem, ko je Bog ustvaril človeka, je razkril neko svojo potrebo. Če pa ima potrebo, ni Bog. Bog je lahko Bog, če je brez potreb, se pravi, da je popoln in samemu sebi zadosten. Boga torej ni, kajti če je in če je on vzrok sveta, potem ni popoln. Samo nepopolno bitje nekaj ali nekoga potrebuje in zato nekaj povzroča.

Skratka, dvomljivi um ne more odgovoriti na vprašanje, zakaj je Bog ustvaril človeka. Vedno znova se bo zaletaval v protislovja in nerešljive enačbe ter končno sam sebi prizadejal škodo.