Kajetan Gantar o begunskem taborišču
Kajetan Gantar o begunskem taborišču
Tretji študijski večer iz ciklusa Izstop iz civilizacije so iz »domačega« Polhovega Gradca izjemoma preselili v Šentjošt in predavanje akademika prof. Kajetana Gantarja združili z odprtjem fotografske razstave Rafaelove družbe o življenju Slovencev v koroških begunskih taboriščih po 2. svetovni vojni. »Šentjošt je za razstavo primeren kraj, ker simbolizira upor proti nehumanosti. Razstava je postavljena v poseben ambient ‘Možinetove hiše’, ki so jo begunci zapustili in je bila od tistih dob prepuščena razpadanju,« je ob odprtju v sredo, 18. aprila, dejala poslanka Nove Slovenije Mojca Kucler Dolinar. Po ogledu razstave (na ogled bo še do konca maja) so se številni domačini in Pograjci preselili v šentjoški kulturni dom, kjer je življenje v begunskih taboriščih na Koroškem od Vetrinja do Spittala v letih 1945 do 1948 odstrnil Kajetan Gantar, ki je taborišče tudi sam doživel. Študijske večere z znanimi gosti v Polhovem Gradcu pripravljajo že četrto pomlad zapored; letos so pred...