»Nič ni zastonj« je pogosto slišana parola. Na srečo ni popolnoma točna. Med ljudi, ki so marsikaj pripravljeni postoriti prostovoljno, sodijo tudi brezštevilni razvijalci odprtokodne (in proste) programske opreme za osebne računalnike. O kakšni kodi sploh govorimo? O tisočih ukazov, ki sestavljajo posamezen računalniški program. Pri licenčnih in drugih neprostih programih dobimo (običajno za plačilo) samo končno (prevedeno) kodo, pri teh, ki nas zanimajo tokrat, pa je (običajno zastonj) dostopna kar izvorna koda, torej celoten skupek ukazov, ki jih napiše programer. Kodo lahko vsakdo preuči in spreminja ter jo enako ali spremenjeno posreduje naprej. Načela prostega programja uporabniku zagotavljajo svobodo, da poganja, prepisuje, razširja, preučuje, spreminja in izboljšuje programje.


Kdo prevaja...