»Pridite jest!« (Jn 21,12) je Jezus povabil svoje učence. Pozna nas in ve, da krščanstva ne moremo živeti sami. V minulem tednu smo mu odpirali vrata naših src, danes pa želi, da naredimo korak naprej. Daje nam hrano, da bomo lahko ljubili v pravem pomenu besede. »Učencem je bilo laže,« bo morda kdo pomislil. Tudi danes, pri vsaki maši nam ponuja duhovno hrano v božji besedi in po koščku kruha, kjer se nam na viden način daje v hrano. Daje nam jesti, mi pa se moramo le odločiti in priti.

Preden je Peter trikrat zatajil Jezusa, je bil prepričan, da je učenec, ki bo vedno in povsod zvest Jezusu. Po spoznanju svoje nemoči ob trikratni zatajitvi Jezusa apostol Peter ni bil več zaverovan le v svoje sposobnosti. Zavedal se lastne nemoči. Zaupal je Jezusu, ki ve najbolje. In ker mu je zaupal, je sprejel služenje, ki mu ga je dal. Ne le, da se je hranil pri Jezusu, postal je celo hrana za njegove ovce. Vse, kar ga je čakalo na poti življenja, pa je zmogel le v hoji za njim.