Po razpadu nekdanje Jugoslavije ene stvari nikoli nisem povsem razumela. Gre za okrutnost, lahko bi rekli celo sadizem, s katerim so se drug drugega lotili nekoč bratski narodi. Človek se upravičeno lahko vpraša, kaj vse gre narobe v vzgoji, pri reševanju konfliktov in v medsebojnih odnosih nasploh, ko se težave tako nakopičijo, da se jih ne da več reševati na kulturen in človeški način. Je bil kriv prejšnji sistem, je bila kriva ideologija? Tudi Slovenci nismo povsem imuni pred okrutnostjo, in to danes, ko veljajo povsem nove tržne razmere. Res je, da vojne nismo imeli, se pa naše pomanjkanje srčne kulture kaže na delu.

Tako imenovano šikaniranje ali po novem »mobing«, ki ga prevajajo kot trpinčenje na delovnem mestu, tudi nam ni tuje.

Gre za izživljanje šefov in lastnikov podjetij nad zaposlenimi. Namesto da bi nekomu naravnost povedali, da ga ne želijo več imeti na plačilni listi mogoče jim je to ukazala celo politika mu preprosto ne dajo več dela. Ker mu n...