Na veliki petek smo si z otroki doma ogledali drugi del Zeffirellijevega filma Jezus iz Nazareta. Dejstvo, da se je učlovečeni Bog sprehajal med Izraelci, prijateljeval z ribiči in cestninarji, je tako nedoumljivo racionalnemu umu kakor poročila o čudežih, ki jih je delal. Kako so otroci strmeli, ko je slepi spregledal in umrli Lazar prišel iz groba. »Ubogi Jezus. To ga pa buba,« je bila sočutna najmlajša, ko so prikazovali bičanje, kronanje, zasramovanje, križev pot in križanje. Ob Marijini bolečini pri snemanju Sina s križa so vsi obnemeli in se vidno razveselili, ko so žene našle prazen grob.

Na prvi pogled vse tako preprosto in hkrati neverjetno. S časovne razdalje dveh tisočletij morda še laže sprejemljivo za človeka znanstvene dobe kot za apostole in druge Jezusove sodobnike, ki so z njim jedli, govorili, spali, skratka živeli povsem običajno življenje, ki pa je bilo polno čudežev, ker so izžarevali Jezusovo karizmo.

»In jaz bom z vami do konca sveta,« je Je...