Prazniki so pred vrati. Izbor velikonočnih dobrot je nekako zakoreninjen s simbolnimi jedmi. Velikonočni zajtrk res ne dovoljuje nobenih novosti. V tem ob(r)edu je skrit čar otroštva, spomin nas ponese v čas, ko smo z neizmernim navdušenjem čakali pirhov, snidenja s sorodniki in dobre hrane.

Ni kaj, velikonočni zajtrk je nekaj izjemnega. Le enkrat na leto, a leto za letom jem tako nenavadne kombinacije hrane, kot rezino prekajene kuhane šunke na kosu potice, premazane s hrenom. In kako harmonični so vsi ti okusi skupaj!

Res je velikonočni zajtrk obilna in dolgotrajna jedača in posebej odrasli bi lahko kosilo kar preskočili. A prej ali poznej je treba spet prekladati lonce. Običajno se zgodi, da nam od zajtrka ostane vsega po malem ali kar veliko. Torej bi bilo najbolj primerno, če že za (pozno) kosilo porabimo nekaj ostankov zajtrka. Če je ostalo mesa in potice še vseeno preveč, ju razporedimo na manjše kose, dobro zapakiramo in shranimo v zamrzovalnik....