Verjamem, da je imel Drago Jančar s svojim člankom Umetnost in herojska krepost (Sobotna priloga Dela 17. 3. 2007) najboljši namen, povezan z neko čisto konkretno zadevo, v kateri ima prav. In soglašam: najmanj hudo nenavadno je uporabljati nadnaravne dogodke (pogovor s pokojnim Jožetom Plečnikom) kot medijsko orodje za dosego čisto pragmatičnega cilja (pozidavo župnijskega vrta v Trnovem), kot je to storil sedanji trnovski župnik. Toda ali se morajo zato res oglasiti sirene, ki opozarjajo, da je avtonomija umetnosti ogrožena? Da že jezdijo nad deželo katoliški mameluki, ki bodo vsemu umetniškemu vžgali znamenje religioznega? Kaj pa če so takšne sirene Sirene, ki, kot v Odiseji, z všečnim petjem zavedejo sodobnega morjeplovca, da pristane na čereh nerešljivih nesporazumov? Da, mislim, da zadeve v zvezi z umetnostjo in svetostjo vendarle niso tako zelo preproste.

Jože Plečnik kot nihče drug namreč prav gotovo ne bo beatificiran (samo) zaradi svoje umetnosti: ne zarad...